S profesorico nemščine smo se dogovorili, da si bomo ogledali predstavo z naslovom Annefrank. Sprva smo si ogledali film o Ani Frank. Film predstavlja samo življenje 13-letne Judinje, ki živi v obdobju druge svetovne vojne. Skupaj z očetom, materjo in sestro se je preselila v Amsterdam, kjer so se skupaj s še eno družino skrivali v majhnem stanovanju. Stanovanje je bilo nad samim delovnim obratom. Ana Frank je za 13. rojstni dan dobila dnevnik, ki je bil njen vsakodnevni izhod iz stanovanja. V stanovanju so preživeli dve leti in en mesec, še posebej zaradi gospe, ki jim je nosila hrano in ostale življenjske potrebščine. Po 2 letih in enem mescu so jih odkrili Nemci. Vse so odpeljali v različna taborišča. Po vojni je preživel samo njen oče, ki pa se je vrnil v Amsterdam kjer mu je gospa, ki jim je prej pomagala s hrano in ostalimi potrebščinami, dala Anin dnevnik. Danes je dnevnik preveden v 70 jezikov in opisuje grozote in dnevne težave družine in prijateljev.
V petek, 27. 9., smo si skupaj s profesoricama Igerc in Čertov ogledali predstavo Annefrank, ki je bila sestavljena iz plesa in zvočnih efektov. Že pred predstavo nam je dramaturginja na hitro obnovila zgodbo in razložila, da je ta predstava nekaj posebnega in da v njej naj ne iščemo vsebine, ker je ne bomo našli. Sama predstava je trajala okoli eno uro in osebno se zelo strinjam z gospo. V predstavi ni bilo vsebine filma oziroma same zgodbe, ampak je bilo nekaj posebnega.
Res je kot pravijo, da velikokrat umetnosti ne moremo razumeti, ampak moramo v njej samo uživati.
Nejc Adam
