Vesele velikonočne praznike!
V petek, 31. marca 2023, je dr. Herta Maurer-Lausegger v avli naše šole predavala o zgodovini prostora Alpe-Jadran in o njegovem jezikovnem in kulturnem bogastvu ter raznolikosti identitet. Težišče v drugem delu predavanja so bili velikonočni običaji na Koroškem. V prejšnjh časih so uprizarjali pasijonske igre. V postnem času niso zauživali mesa in živalskih maščob. Blagoslovjeni prajtelj (cvetna butarica) naj bi odganjal zlo in prinašal srečo. Po blagoslovu so tekli s prajtlom trikrat okoli hiše. Ob neurju in nevihti so vrgli prajtlove šibice na ogenj v domačem ognjišču. Pri oranju so na robu njive v zemljo vtaknili križce in jih poškropili z blagoslovljeno vodo. V božičnem in novoletnem času so pri kajenju uporabljali prajtlove vejice. Zadnje ostanke prajtlovih vejic iz prejšnjega leta so med peko velikonočnega pogače vrgli v peč. Ob veliki noči so otroci od botrov prejeli darilo, tako imenovano »taško«, ki je vsebovala tudi pogačo, v katero je bil vtaknjem srebrn kovanec. Mnoge stare šege danes niso več žive.
